ŽIVLJENJSKA DOBA
do 25 let v naravi
RAZMNOŽEVANJE
spolno dozorijo pri 3–5 letih starosti; parijo se od maja do julija
ŠTEVILO MLADIČEV 1-4
(običajno 2); medvedka polega v brlogu (običajno januarja)
HRANA
večinoma sadje, jagodičje, semena, oreščki, koreninice, trava, žuželke (mravlje, ose, čebele), mrhovina, občasno prostoživeči parkljarji ali rejne živali
VELIKOST
odrasle samice v povprečju 150 cm v dolžino in 70 cm v višino; samci 180 cm v dolžino in 85 cm v višino
TELESNA MASA
novo skoteni mladiči manj kot 0,5 kg; odrasle samice običajno med 85 in 160 kg, samci med 130 in 260 kg, redko do 350 kg
KOŽUH
svetlo rjavi do skoraj črni odtenki; mladi medvedi imajo lahko okoli vratu svetel vzorec v obliki ovratnika
Ali ste vedeli?
Medved se pri iskanju hrane najbolj zanaša na voh. Zaradi večjega in širšega gobčka imajo večjo vohalno površino, preko katere lahko zaznavajo vonjave do več km stran. S pomočjo voha se tudi sporazumevajo med seboj, ko se drgnejo ali praskajo po deblu, ali puščajo kemična sporočila prek urina in iztrebkov.
Predvsem mlajši (in lažji) medvedi so odlični plezalci in lahko splezajo na več metrov visoka drevesa ali skalnate stene. Pri večjih medvedih je to vedenje redkeje opaženo, predvsem zaradi povečanja njihove teže. Ostajajo pa medvedi skozi celotno življenje dobri ter spretni tekači in lahko dosežejo hitrosti do 50 km/h.
Pojav raznašanja semen ali tako imenovana zoohorija je proces razširjanja različnih rastlinskih vrst in posledično ohranjanja njihove genetske pestrosti. Medvedi zasedajo v tem kontekstu pomembno vlogo, saj so zaradi gostega kožuha (na katerega se semena začasno pritdrijo) in velikih domačih okolišev (od 100 km2 do 1600 km2) odlični raznašalci semen in omogočajo razširjanje rastlin na daljše razdalje.
