ŽIVLJENJSKA DOBA
v ujetništvu do 25 let, v naravi pa so zabeležili 18 let star osebek
RAZMNOŽEVANJE
spolno in socialno dozorijo okoli enega leta; parijo se enkrat letno, od februarja do sredine aprila
ŠTEVILO MLADIČEV 1-4
mladiči se skotijo v brlogu (običajno konec maja)
HRANA
večinoma srnjad, v alpskem delu gamsi, jelenjad (kjer je večja gostota), polhi (predvsem v Dinaridih)
VELIKOST
odrasla žival je dolga od 80 do 150 cm, s plečno višino 65 cm.
TELESNA MASA 15 – 21 kg
samice so v povprečju za 2,5 kg lažje od samcev
KOŽUH
rjavo obarvan, z značilnim vzorcem lis in pik (rozete, večje pike ali skoraj brez vzorca)
Ali ste vedeli?
Risi imajo na svojem kožuhu značilen vzorec lis in pik. Ta je lahko rozetast (majhne lise v koncentričnih krogih), z večjimi pikami in lisami ali pa je skoraj brez vzorca. Vzorec kožuha pa ni le dobra varovalna barva, ampak lahko služi tudi kot ‘’raziskovalni pripomoček’’. Posamezne osebke risov lahko s pomočjo fotografij iz avomatskih kamer individualno prepoznamo, saj ima vsak ris svoj enkraten vzorec na kožuhu. To raziskovalno metodo imenujemo fotoidentifkacija in jo raziskovalci uporabljajo za določanje minimalne številčnosti risov na določenem območju.
Vid je risovo najbolj pomembno čutilo. Njegove oči so prilagojene na mrak in temo. Posebna odbojna plast v zadnjem delu njegovih oči deluje kot zrcalo, ki odbija svetlobo, ris pa zaradi tega v temi odlično vidi.
Ris je plenilec, ki pleni iz zasede. Kremplje lahko skrije v kožne gube, kar mu omogoči skoraj neslišno premikanje. Svojemu plenu se poskusi čimbolj približati, nato pa ga v nekaj skokih upleni. Zaradi močnega odriva lahko ris skoči tudi do 8 metrov daleč.
Risov plen je v večini primerov srnjad, saj večji plen težje ujame. S plenom se prehranjuje med 4 do 6 dni in ga pred mrhovinarji skriva tako, da ga pokrije z listjem ali snegom. To deluje za mrhovinarske ptice, malo manj pa za živali z dobrim vohom, kot so lisica, kuna, medved in divja svinja. Z ostanki plena se hranijo tudi hrošči in številni mikroorganizmi. Risov plen tako predstavlja vir hrane številnim organizmom v gozdu.
